-
1 business
['biznis]1) (occupation; buying and selling: Selling china is my business; The shop does more business at Christmas than at any other time.) posel, kupčija2) (a shop, a firm: He owns his own business.) podjetje3) (concern: Make it your business to help him; Let's get down to business (= Let's start the work etc that must be done).) opravilo, delo•- businessman
- on business* * *I [biznis]nounposel, opravilo, poklic; kupčija; zadeva, delo; dolžnosti; podjetje, tvrdka; archaic zaposlenost; theatre igra, pantomimato ask for s.o.'s business — vprašati, kaj si kdo želito do one's business for s.o. — uničiti kogato go to business — iti na delo, v služboman of business — poslovni človek, trgovecto have no business to do s.th. — ne imeti pravice kaj storitito make business of doing s.th. — veliko o čem govoritiIIsee busyness -
2 enough
1. adjective(in the number or quantity etc needed: Have you enough money to pay for the books?; food enough for everyone.) zadosten2. pronoun(the amount needed: He has had enough to eat; I've had enough of her rudeness.) dovolj3. adverb1) (to the degree needed: Is it hot enough?; He swam well enough to pass the test.) dovolj2) (one must admit; you must agree: She's pretty enough, but not beautiful; Oddly enough, it isn't raining.) dovolj* * *I [inʌf]adjectivezadostenwe have time enough ( —ali enough time) — dovolj časa imamo, ne mudi se namII [inʌf]adverbdovolj, zadosti; popolnoma, povsemit is not good enough — ne splača se, ni vrednowell enough — še kar dobro, znosnosure enough — gotovo, prav zaresIII [inʌf]nounzadostnost, zadovoljivostenough is as good as a feast — če imaš dovolj, ne potrebuješ večcry "enough"! — priznaj poraz! -
3 death
[deƟ]1) (the act of dying: There have been several deaths in the town recently; Most people fear death.) smrt2) (something which causes one to die: Smoking too much was the death of him.) smrt3) (the state of being dead: eyes closed in death.) smrt•- deathly- death-bed
- death certificate
- at death's door
- catch one's death of cold
- catch one's death
- put to death
- to death* * *[dem]nounsmrt; smrtni primer; uboj, umor; konec, uničenje; kugato be the death of s.o. — ubiti koga, povzročiti smrt kogaarchaic to do to death — pogubiti, ubiti, uničitiAmerican slang sudden death — slab whiskyslang death on — ves nor na; odličento lie at the death's door — umirati, biti na pragu smrtijuridically civil death — zguba državljanskih pravicas sure as death — popolnoma prepričan, čisto gotov -
4 rattle
[rætl] 1. verb1) (to (cause to) make a series of short, sharp noises by knocking together: The cups rattled as he carried the tray in; The strong wind rattled the windows.) žvenketati2) (to move quickly: The car was rattling along at top speed.) drveti3) (to upset and confuse (a person): Don't let him rattle you - he likes annoying people.) vznemiriti2. noun1) (a series of short, sharp noises: the rattle of cups.) žvenket2) (a child's toy, or a wooden instrument, which makes a noise of this sort: The baby waved its rattle.) ropotulja3) (the bony rings of a rattlesnake's tail.) roževinasta ropotulja•- rattling- rattlesnake
- rattle off
- rattle through* * *I [rætl]nounropotulja, raglja, klopotec, klepetec; ragljanje, rožljanje, žvenket(anje), klepetanje; drdranje, hrup, hrušč, glasno veselje; brbljač, žlobudravec; prazno govoričenje, čenčanje; hropenje; botany škrobotec; petelinova roža (greben)I am tired of their incessant rattle — sit sem njihovega govoričenja, brbljanjaII [rætl]transitive verb(za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati); slang prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti; hunting goniti, biti za petami (divjačini); intransitive verb rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti ( over nad, čez, ob); hropsti, hripati; blebetati, brbljatirattled slang zmeden, zbegan; popolnoma pijanto rattle a chain, the sabre — (za)rožljati z verigo, s sabljodon't get rattled over it — ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!III [rætl]transitive verb(često up) nautical opremiti s konopci, ki rabijo za privezanje, zvezanje močnih ladijskih vrvi
См. также в других словарях:
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klobuštráč — a m (á) ekspr. kdor veliko in nespametno govori: sit sem že tega klobuštrača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labráč — a m (á) nar. čvekač, brbljač: sit sem že tega labrača … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plázenje — a s (á) glagolnik od plaziti se: plazenje po blatu, skalah; plazenje, skakanje in plezanje / sit sem že tega plazenja po gošči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prismójen — a o prid. (ọ) ekspr. 1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje ∙ ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen 2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prismúknjen — a o prid. (ȗ) ekspr. 1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji 2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žé — in žè in že prisl. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… … Wikipedia
vèn — [vǝn] prisl. (ǝ̏) 1. izraža premikanje ali usmerjenost iz zaprtega prostora, ant. noter: stoji pri oknu in gleda ven; priti, spustiti, vabiti ven; hoditi ven in noter / elipt. vsi ven, je zaklical / kot povelje trebuh noter, prsi ven; vija, vaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
póln — a o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika